Prihod otroka vedno predstavlja veliko prelomnico za par. Starši z otrokom spoznavajo ogromno stvari in si postavljajo vprašanja, odgovore h katerim se velikokrat močno razlikujejo. Eno od pogostih vprašanj je tudi, kateri je najbolj primeren čas, da otrok dobi svojo lastno sobo. Kdaj je torej potrebno otroka preseliti v svojo sobo in kdaj naj bi prenehal s spanjem v sobi staršev? Pri selitvi otroka v lastno spalnico moramo upoštevati njegovo starost in njegovo psihomotorično zrelost ter tudi potrebe ostalih članov družine.

Otroci imajo v prvih letih življenja zagotovo precej močno potrebo po stiku z materjo oziroma z obema staršema. Ta potreba se še toliko bolj pokaže ponoči, saj se otroci, če se zbudijo in se znajdejo samo, zelo ustrašijo in zato začnejo jokati in iskati mamo. Dokler se otrok ponoči zbuja, je za starše najbolj praktična rešitev ta, da otroci spijo kar v njuni spalnici.

Izbira prave priložnosti za premik otroka v lastno sobo ni vezana na točno določen čas. Veliko je odvisno od značaja otroka in seveda od občutljivosti staršev. Obstajajo pa določene smernice, ki jih starši lahko upoštevajo. Pediatri svetujejo, naj starejšega otroka ne selimo v lastno sobo ob prihodu mlajšega bratca ali sestrice. V otrokovem življenju namreč ne sme biti preveč sprememb naenkrat.

Kdaj je torej pravi čas, da otroka premaknemo v lastno sobo?

Strokovnjaki pravijo, da ko so otroci čustveno in fizično pripravljeni biti sami, za njih ta sprememba ne predstavlja večjih težav. Če je otrok na silo odstranjen od staršev in postavljen v lastno sobo, bo proces privajanja na samostojno spanje daljši in bolj naporen. Posledica bo veliko stresa za starše kot tudi za otroka.

Kaj če je stanovanje enostavno premajhno?

Velikokrat je tako, da manjša stanovanja nimajo na voljo dodatne sobe, ki bi lahko pripadala le otroku. Starši se tako po rojstvu otroka odločijo za selitev v večje stanovanje ali v hišo. Med čakanjem na selitev pa običajno vsi spijo v eni skupni sobi.

Pomen kakovostnega počitka

Z izjemo prvih mesecev, v katerih je priporočljivo, da otrok spi v bližini staršev, ne smemo pozabiti, da je počitek staršev bistven tudi za otrokovo spokojnost. Stres in pomanjkanje spanja zagotovo ne pomagata pri reševanju številnih izzivov, s katerimi se starša soočata vsak dan. Zato je zelo pomembno, da po rojstvu otroka starši ne zanemarijo svojih potreb in ne postavljajo v ospredje le njunega otroka. Poskrbeti morajo tudi zase.

Zlasti tisti, ki imate lahkoten spanec, se dobro zavedate, da so tudi najmanjši nočni gibi otroka moteči. Zato ni nič narobe, če si želite, da bi vaš otrok spal v svoji sobi. Zahvaljujoč dobri tehnologiji, ki je na voljo vsem staršem, lahko otrok brez težav spi v sosednji sobi. Sodobni otroški monitorji vam bodo namreč omogočali enostavno spremljanje dogajanja v otroški sobi in posteljici. Ker vam bodo nudili odlično sliko in zvok, boste otroka spremljali kadarkoli si boste zaželeli. Tako boste mirno spali tudi, če otrok ne bo neposredno v vaši bližini.

Pomen otrokove samostojnosti

Seveda se s selitvijo otroka v lastno sobo pojavijo tudi težave. Otrok se lahko v prostoru, kjer ni prisotnih staršev, ne počuti dobro in tako ne spi. Samostojno spanje tako lahko prinese tudi nekatere nepredvidljive težave, ki jih morajo starši sprotno reševati.

Če ima otrok težave s spanjem, lahko preizkusite nekaj manjših trikov, ki so pomagali že mnogim staršem. Najbolj poznan in klasičen trik je ta, da otroku daste najljubšo igračo, s katero bo lažje zaspal v novi sobi. Priporočljivo je tudi, da ga na sobo navadite in mu pomagate, da se v njej začne dobro počutiti.

Prava izbira barve sten

Pri opremljanju sobe se lahko poigrate z barvami prostora. Kot je znano, so določene barve primernejše za spalno okolje kot druge. Nekatere barve namreč spodbujajo spanje. Strokovnjaki pravijo, da med barve, ki so primerne za spanje, spadajo modra, rumena in zelena. Nikakor pa ni dobro uporabiti sive, rjave in vijolične barve.

Seveda pa je pomembno, da ste starši pri svojih izbirah in odločitvah dosledni. Če se odločite, da bo otrok imel svojo sobo, se morate svoje odločitve držati. Nikoli ni dobro, da otroka najprej pošljemo v svojo sobo in ga nato hitro povabimo k sebi. Starši si namreč zaradi utrujenosti od vsakodnevnih obveznosti hitro premislijo. Zaradi protislovnih sporočil otrok ne bo razumel, kaj starši pravzaprav želijo od njega.

V zaključku lahko rečemo, da ni vnaprej določenega časa, kdaj otrok lahko dobi svojo sobo. Niso vsi otroci pri enaki starosti pripravljeni na samostojno spanje. Primeren čas za lastno sobo je torej takrat, ko bo sprememba enostavno sprejeta tako s strani otroka kot s strani staršev. Nekateri starši preizkusijo najprej krajše prilagoditveno obdobje, v kateremu so otroku še vedno na voljo, ko jih pokliče in ostanejo z njim dokler ponovno ne zaspi. Tako se otrok lažje sprijazni z dejstvom, da ima svojo sobo.

Kdaj je vaš dojenček ali malček imel lastno sobo in kako je potekalo navajanje? Kako ste mu pomagali, da se navadi na svojo sobico? Napišite nam vaše izkušnje v komentarje spodaj 😊.